Stirikrat deset

The oldtimers of the Slovene folk pop from the Italian side of the Slovene-Italian border celebrate their 40th annivers Ansambel je imel preko tisoč nastopov na raznih vaških veselicah, plesih, ohcetih in koncertih na Tržaškem, Goriškem, v Furlaniji in Sloveniji; med drugim je leta 1987 nastopil na Alpskem večeru na Bledu. Istega leta je pri RTV Ljubljana izdal kaseto in posnel samostojno televizijsko oddajo. Ansambel je deloval nepretrgoma triindvajset let, po letu 1992 pa nastopal le ob priložnostnih prireditvah. Leta 2009 je ansambel ponovno zaživel: posnel je nekaj novih pesmi in se spet preizkusil na festivalu narodnozabavne glasbe v Števerjanu. Tu je naslednjega leta z dvema nagradama v tekmovalnem in kot gost v revijalnem delu proslavil svojo štiridesetletnico delovanja. »Ne, ne verjamem ti, da so to res Taimsi; ne imej me za norca! To je vendar Alpski kvintet«, so bile moje prve besede, ko mi je prijatelj zavrtel prvo skladbo na kaseti Fantje s Krasa. Bilo je to sredi osemdesetih let (in dodati je treba: prejšnjega stoletja), nekega večera, potem ko sva končala vaje in se z najstniškim glasbenim zanosom zatekla v avto, da bi skupaj prisluhnila novi narodnozabavni kaseti. Uvodna polka Deset let je po duhu bila neoporečno alpska, še tako daleč od narodnozabavnih stereotipov in zvočnosti, ki smo jih bili dotlej navajeni poslušati pri zamejskih ansamblih. Ni mi šlo v račun in šele pri naslednjem valčku, ko se je kvintetu pridružil zvok roga, sem prijatelju vendarle verjel, da je to res ansambel Taims z Opčin, oziroma tisti »fantje s Krasa«, katerim sem nič kolikokrat prisluhnil na naših vaških šagrah in v njih kot mlad glasbenik občudoval predvsem čistost izvedb. Ko je pri založbi RTV Slovenija (tedaj še RTV Ljubljana) izšel Taimsov diskografski prvenec, so bili muzikanti dejansko na višku svojega umetniškega ustvarjanja, pa čeprav so dotlej že nabrali veliko festivalskih uspehov (zlatega in srebrnega Orfeja na Ptuju ter kar enajst nagrad v Števerjanu). In ravno festivalske uspešnice so bile osnova za projekt kasete, ki so Taimsi z velikim navdušenjem in vnemo snemali med leti 1984 in 1986 v studiu 14 Radia Ljubljana, pri mešalni mizi pa dokončali leta 1987 kar na domačem Radiu Trst A. To so bile skladbe, ki sta jih v veliki večini napisala harmonikar ansambla Janez Beličič in iz literature »izposojen« tekstopisec Saša Martelanc. V te pesmi je dvojica avtorjev vlila vso navezanost na domačo glasbo (Mala harmonika, Srce na festivalu), prek not in verzov strnila svoja čustva (Zbogom pomlad, Melodija zelenih dni), orisala kraški melos in naravo (Čez gmajno, Prvi sneg), skratka v ritmih polke in valčka ponazorila domači kraški mikrokozmos. To so domoljubne in čustvene impresije, ki smo/ste jih poslušalci predvsem prek radijskih valov sčasoma vzeli za svoje. V njih se Martelančevi rahločutni in premišljeni verzi zgledno prelivajo v Beličičeve spevne melodije in bogate harmonije, tako da se še danes večkrat sprašujem, odkod ta mali čudež v preprosti obliki narodnozabavnih pesmi. To so skladbe polne ustvarjalne svežine in mladostnega zagona, ki bi jih glede na veljavnost in vsebino brez vsakršnega zadržka lahko postavili ob bok najboljšim stvaritvam na področju narodnozabavne glasbe v naši matični domovini. To so pesmi, ki imajo velik emotiven naboj in ki se še zdaleč niso izpele.Te biserčke lahko danes končno poslušate vsi tisti, ki vam je pri srcu domača glasba: odslej so namreč na razpolago tudi v digitalni, remasterirani verziji, za katero smo se potrudili, da bi posnetke primerno pomladili in naravnali na nivo novih. In ravno ob poslušanju te zgoščenke boste lahko na najboljši način uživali melodije, ki – ponavljam – nikakor ne kažejo svoje starosti: kot da bi teh petindvajset let ne šlo mimo. Te pesmi so lahko torej še aktualne in v pisanem kaleidoskopu današnje, izjemno široke narodnozabavne ponudbe lahko še vedno najdejo prostor in povedo marsikaj zanimivega, saj iz njih še vedno odseva svežina.