Iacobus Gallus

Ko je leta 1591 v Pragi umrl Iacobus Gallus, so njegovi prijatelji izdali naslednjo osmrtnico: IN TVMVLVM IACOBI HANDELII CARNIOLI INSIGNIS MVSICAE PRACTICAE ARTIFICIS QVI PRAGAE IIII. (POST) IDVS IVLII PIE IN CHRISTO OBDORMIVIT ANNO M. D. XC. I. V prevodu se glasi: »Na grob Jakoba Handla Kranjca, slavnega umetnika praktične glasbe, ki je pobožno zaspal v Kristusu v Pragi, četrti dan po julijskih idah leta 1591.« Na osmrtnici je bil tudi skladateljev portret v lesorezni tehniki. Ob podobi je napis: IACOBVS HANDL : GALLVS DICTVS : CARNIOLVS : AETATIS SVAE XL : ANNO MDXC. Skladatelju je bilo ime Jakob, pisal pa se je v resnici Handl oziroma Hàndl ali Hándl ali Händl. Mož ima še posebno ime, lahko bi rekli psevdonim ali – bolje – umetniško ime: Gallus, kar pomeni Petelin. Mož je Kranjec, to pomeni, da je rojen v Vojvodini Kranjski. Izraz Kranjec nam pove o njegovem poreklu oziroma domovini, ne pove pa ničesar o njegovi narodnosti. Po vsej verjetnosti je bil Slovenec, ker je pač večina prebivalstva bila slovenska. Mož na podobi je bil leta 1590 star 40 let. Ni težko zračunati, da se je rodil leta 1550. Organist v Zabrdovicah. Med vsemi predstojniki, ki jih je imel v svojem kratkem življenju, je Gallus posebej cenil zabrdoviškega opata Kasparja Schönauerja, saj ga v svojih predgovorih večkrat omenja. Opata se je spomnil ob njegovi smrti 1. januarja 1589, ko mu je zložil Epicedion harmonicum, iz katerega zvemo marsikateri podatek iz opatovega življenja. O opatovem odnosu do skladatelja nam pove naslednji stavek: »Brez nečimrnosti bi želel reči: kakor se sončnica in nekatere druge cvetlice po svoji dolžnosti vedno obračajo k soncu, tako se je on kot predstojnik navadno obračal k mojim Muzam ter jim pripravljal varno zgrajeno streho in zavetje.« Odprto ostane vprašanje, koliko časa je bil Gallus v Zabrdovicah oziroma pri opatu Schönauerju. Zelo verjetno je prišel sredi sedemdesetih let, odšel pa je v Olomouc na prelomu desetletja. Kapelnik v Olomoucu. Prva tiskana Gallusova skladba je Undique flammatis na čast olomouškemu škofu Pawlowskemu. Ni jasno, ali je Gallus že bil v škofovski službi, ko je skladbo napisal, ali pa je službo dobil, ker je napisal skladbo. Škofu Pawlowskemu je Gallus posvetil prvo in drugo knjigo Selectiores quaedam missae. Zanimivo je, da iz teh predgovorov kaj malo zvemo o življenju škofa Pawlowskega. Očitno je, da Gallus ni imel do škofa Pawlowskega tako osebnega odnosa kot do opata Schönauerja. Vsekakor pa je šel k njemu v službo, ker je pač bila ta služba bolj imenitna in ugledna. V njej je ostal do 26. julija 1585, ko mu je škof Pawlowsky podpisal odpustnico oziroma »potrdilo o zvestem službovanju«. Iz nje zvemo, da je bil Gallus v Olomoucu od škofa »sprejet v število naših družabnikov in postavljen za načelnika naše glasbene kapele na koru«. Iz te službe – kot rečeno – pa odhaja »deloma zaradi želje po spremembi podnebja, ki mu je tu manj prijalo, deloma tudi iz drugih upravičenih in zadostnih razlogov«. Nekateri menijo, da so bili »drugi zadostni razlogi« v tem, ker je hotel sam nadzorovati svoje tiske v Pragi. Kantor v Pragi. Po Olomoucu se je Gallus naselil v Pragi, kjer je ostal do smrti. To zvemo iz zapuščinskega zapisnika, iz njega pa tudi zvemo, kakšno službo je Gallus v Pragi imel. Bil je »kantor pri cerkvi sv. Janeza na Bregu«. Kdaj je prišel, pa zvemo iz predgovora k Harmoniae morales. Tam pravi: »Cerkveni zbor me že tri leta trajno zaposluje.« Ker je bil predgovor podpisan 29. januarja 1589, smemo sklepati, da je Gallus sprejel to službo najkasneje 29. januarja 1586. Iz vsega tega smemo misliti, da je šel Gallus iz Olomouca naravnost v Prago.